Inferno
·   


ODMEVI V MEDIJIH PO SLOVENSKI PREMIERI

Odmevi v javnosti

 

Dobro je, da je slovenski film kon?no razgrnil še kakšne druge težave od ljubezenskih pri?karij srednjega razreda. Odli?no je, da je Möderndorfer izkoristil dokumentarni moment in del filma posnel med ljubljanskimi protesti proti družbenim elitam. …. Razumem ga kot Möderndorferjevo provokacijo, ki naj prilije nekaj prepotrebnega bencina na utrujene vstajniške ostanke izpred dveh let. In kot tak je dragocen.
Špela Barli?, Pogledi, 24.09.2014

Film Inferno je kljub peklenski zgodbi nebeško lep. Ob njem vam ne bo prišlo na misel, da bi jedli pokovko in pili kokakolo. Kajti ta film prebuja jezo. So?utje. Pride do živega. In ponuja priložnost za spremembo.
Urška Krišelj Grubar, Jana, 16.09.2014

Najbrž ni ravno presenetljivo, da v ?asu dolgotrajne gospodarske krize, neoliberalnega rušenja socialne države, naraš?ajo?ega pohlepa in objestnosti vladajo?e elite, na katero se lepi vse bogastvo sveta, in vse ve?je bede ve?inskega prebivalstva, primanjkuje filmov, ki bi se bili pripravljeni resno posvetiti dejanskim tegobam tako imenovanega malega ?loveka, denimo prekarnega, slabo pla?anega ali brezposelnega delavca in njegove družine. Taki ‘junaki’ so, cini?no re?eno, pa? nezanimivi, saj že zaradi svojega položaja niti ne dojemajo povsem perverzne logike dogajanja, ki jim greni življenje, kaj šele, da bi mogli nastopati kot njegovi dejavni udeleženci. In vendar prav njihove ‘male’ drame razkrivajo vso globino in dejanske razsežnosti krize, ?esar pa vsaj slovenski film nekako ni sposoben ‘zaznati’. Prav zato je Inferno, ?rna socialna srhljivka režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja, pozornosti vreden dosežek, film, ki alegori?no povzame spregledano ali zamol?ano plat krize novodobnega kapitalizma in odlo?no dregne naravnost tja, kjer najbolj boli.
Bojan Kav?i?, Stop, 24.09.2014

Zato me ne bi presenetilo, ?e bi mi jutri nekdo povedal, da je film Inferno, kakorkoli neverjetna ali radikalna je njegova zgodba, posnet po resni?nih dogodkih. Umetniki se na svet, v katerem ustvarjajo, razli?no odzivajo. Zato je vprašanje, zakaj, v umetnosti zame bolj relevantno od »primernosti«. Ob presojanju dela se torej raje osredoto?am na to, kaj si želi avtor razkriti in kako to naredi. Möderndorferjevi nameni so tu kristalno jasni. Na eni strani je obupan »krik srca«, na drugi pa film, ki namenoma vznemirja in razburja gledalca. Gre za jezen film, ki nikakor ni dvoumen. Zaradi na?ina, kako Inferno vse to prikazuje, ocenjujem, da je film v vseh pogledih dovršeno delo: režija, produkcija, scenarij, fotografja, scenografja… in seveda igra so v celoti dale? nad povpre?jem. Marko Mandi? nam ponovno pokaže, da je izjemen igralec svetovnega kova, ki se zlahka umeš?a med najboljše v svetu sodobnega filma.
Koen Van Daele, Delo, 7.10.2014

To je mra?na drama o delavski družini, ki jo brezposelnost pahne v revš?ino in še kaj hujšega; o družbi, ki jo je ekonomski cinizem moralno opustošil; o posamezniku, ki je izni?en toliko bolj, kolikor bolj se poskuša obdržati. Inferno gre nenehno ?ez rob, to je po?asno in trdno stopanje v predor, v katerem ugašajo vse lu?i. A kljub temu ta film ni depresiven, vsaj ne v impresivnem ali patološkem smislu: Inferno je lucidno depresiven, kolikor daje izostren vpogled v današnje stanje družbenih stvari.
Zdenko Vrdlovec, Dnevnik

Kot re?eno, gre za izzivalen, pravzaprav osupljiv film, osupljiv v smislu socialno, emocionalno in tudi politi?no ekstremne narativne strukture. To je nedvomno najbolj razpoloženjsko ?rn film, kar smo jih posneli Slovenci, tudi dale? naokrog bi težko našli kaj primerljivega. Möderndorfer ostaja po Predmestju( 2004) in Pokrajini št.2 (2008) zvest svoji logiki brezkompromisnega odstiralca slovenskih družbenih travm.
Peter Kolšek, Delo, 15.09.2014

Inferno režiserja Vinka Möderndorferja je najbolj ?rn film, kar smo jih posneli Slovenci, prvi in edini, ki se ukvarja s krizo, je zapisala filmska kritika. … Morda je pre?rn, vsekakor se ne dobrika nikomur. Doseže pa, da se gledalec po tesnobno zaprtem koncu vpraša, ker zdaj že ve, da Inferno obstaja, da tak pekel obstaja, da obstaja tukaj in sedaj: zakaj ne pomagam? Se lahko zgodi tudi meni? In ?e se, kaj bi sam naredil v peklu?
Dušan Malovrh, Slovenske novice, 16.09.2014

Film o ljudeh, potisnjenih v bedo, ki so vse okoli nas, ?e si to priznamo ali ne.
Marjana Vovk, Svet 24, 11.09.2014

Demonizacija »pošasti«, ki jo imenitno pooseblja Jernej Šugman, je tako reko? popolna.
Bojan Kav?i?, Stop, 24.09.2014

Film Inferno Vinka Möderndorferja bo ostal v spominu po skrajno radikalnem prikazovanju neoliberalisti?nega raz?love?enja in gospodarske krize.
Valentina Plahuta Sim?i?, Delo, 7.10.2014

… za razliko od ostalih slovenskih filmarjev se je Vinko Möderndorfer krize vsaj lotil. Kaj bi bilo, ?e se je ne bi, je na dlani: ko bi ljudje ?ez 100 let gledali filme, ki so jih Slovenci posneli v teh zadnjih petih, šestih letih, bi imeli ob?utek, da velike krize v Sloveniji sploh ni bilo.
Marcel Štefan?i?, jr., Mladina, 12.09.2014

Film je implicitna alegorija realnosti, ki jo upodablja v naturalisti?nem slogu, a ?e ne prezremo likovnih referenc prizorov, linije vzpenjajo?ega se suspenza, okrepljenega z nekaj vizualnimi šoki in jasno ter pošteno politi?no intenco, vidimo, da gre za dosleden distopi?ni flm. Saj Möderndorfer upodablja stanje, ki je nastajajo? produkt s pojavi revš?ine sprijaznjene družbe. Vsa »pretiravanja« v filmu imajo torej dramaturško in estetsko funkcijo. Danes pa je estetika neizogibno (nemo?no) politi?na.
Darko Štrajn, Delo, 7.10.2014

Že iz tega lahko razberemo, da Inferno seveda ni delo, v katerem bi avtor razglabljal o nekem abstraktnem boju dobrega in zla, pa? pa delo, ki preprosto in u?inkovito razkriva, kako je za nekatere posameznike že vsakdanjik lahko svojevrsten pekel.
Denis Vali?, Pogledi, 10.09.2014

Deprimiranost socialnega dna se najpogosteje kaže v umiku iz družbe; teh nesre?nikov enostavno ne vidimo, ne sre?ami, ker so se potegnili v svoj svet in tam doživljajo najhujše možne bole?ine. Koliko ljudi v Sloveniji danes živi v strahu, da jim bodo zaradi nepla?evanja ra?unov odklopili elektriko, vodo, kurjavo? Ali pa jih v kon?ni konsekvenci deložirali iz stanovanj? … Inferno je peklenski ravno zaradi neusmiljenega, niti za trenutek ne odnehajo?ega poslabševanja razmer. Gledalec si želi, da bi jekleni objem dramati?ne stiske vsaj za kratek ?as popustil, da bi si oddahnil, zadihal in v turobnem okolju videl vsaj drobec upanja. A režiser ne popuš?a, vedno huje je, podobno kot je dejal južnoafriški nobelovec John M. Coetzee v romanu Sramota: “Navadiš se na to, da je vedno huje; ni? ve? nisi presene?en, da je tisto, kar se ti je v?asih zdelo tako hudo, da huje ne bi moglo biti, vendarle postalo še hujše.” Tudi Möderndorfer do zadnje sekunde potiska svoj lik vedno globlje, vedno nižje, iz enega kroga pekla v drugega. … V tem smislu je Möderndorferjev Inferno pretresljivo aktualen film. Je rentgenska slika nikoli kon?ane tranzicije na Slovenskem. … V bistvu se nam tak ali druga?en inferno že dogaja in je tu med nami zadnjih nekaj let. Vprašanje je le, v katerem krogu smo in kaj nas še ?aka.
Dejan Steinbuch, Finance, 13.9.2014

V pogojih splošne odtujenosti, atomiziranih posameznikov in posameznic, neu?inkovitosti nekaterih institucij sistema, neobveš?enosti o morda le obstoje?ih alternativnih možnostih preživetja, mo?i velikega kapitala in»malih izkoriš?evalcev«, tistih, ki si na ra?un krutih zlorab in izrab ljudi na dnu lahko naredijo življenje» dobi?ka nosno«, Markov »skoraj ve?ni« optimizem ne prinese rezultata. Film ni lep, kakor tudi ni lep ta svet. Film kli?e po prebuditvi ?loveškega v gledalcih z željo, da življenja ljudi ne bi postala razširjeno tako brezizhodna, kot je usoda ljudi, ki jih spremljamo v filmu. V tem smislu berem film kot poziv nam individualno in nam kot družbi, da vzamemo
»pamet in usodo v svoje roke«.
Milica Anti? Gaber, Delo, 7.10.2014 Derek Watt Authentic Jersey